Ob dnevu duševnega zdravja IVZ opozarja na depresivne motnje tudi pri Slovencih PDF Print E-mail
Written by Petra Jaklič Kajzer, 11. October 2012

Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki ga obeležujemo danes, Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) opozarja, da depresivne motnje predstavljajo pereč problem tudi v Sloveniji. Po eni od raziskav, narejenih v Sloveniji, se klinični znaki in simptomi depresije najbolj pojavljajo pri ljudeh s kroničnimi boleznimi in ženskah v starosti od 46 do 55 let.
Kot navajajo na inštitutu, na splošno za depresijo v povprečju zboli od osem do 12 odstotkov ljudi. Med 350 milijoni oseb, ki po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije trpijo zaradi depresije, je več žensk. Poleg spola pa so najpogostejši dejavniki tveganja še slabši ekonomski in socialni položaj, dednost, izpostavljenost nasilju, zakonski stan, stresni dogodki in kronična obolenja.
Na inštitutu so v sporočilu za javnost poudarili, da sicer v zadnjih letih ni bilo narejene študije, ki bi dala celovit pregled stanja duševnega zdravja Slovencev, a so bili posamezni vidiki duševnega zdravja vključeni v druge raziskave.
Delni vpogled v pogostost depresivne motnje v Sloveniji je podala raziskava CINDI Slovenija pod naslovom Presejanje, sistematično odkrivanje in celostna obravnava depresij v Sloveniji, ki so jo izvedli med letoma 2006 in 2008. Raziskava je pokazala, da osebni zdravnik pri devet do 13 odstotkih primerov ugotovi klinične znake in simptome depresivne motnje, v ambulantah zdravnikov družinske medicine pa je med 43 in 64 odstotkov primerov posameznikov z depresivno motnjo, ki so verjetno spregledani.
Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog je za obdobje 2001-2008 pokazala povečan delež odraslih, ki vsakodnevno doživljajo stres, kar se kaže kot pomemben dejavnik tveganja za pojav depresije. Kot najpogostejši vzrok stresa so anketiranci navajali obremenitve na delovnem mestu, so še poudarili na IVZ.
Za depresijo zbolevajo tudi otroci in mladostniki. Po mednarodni raziskavi Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju iz leta 2010 je skoraj tretjina mladostnikov v starosti 11, 13 in 15 let v letu pred raziskavo doživljala občutke depresivnosti in žalosti. Med njimi je bilo več deklet, sicer pa so občutja depresivnosti pogosteje doživljali mladostniki brez prijateljev, iz družin z nižjim socialno-ekonomskim položajem ali z nezaposlenima staršema.
V Sloveniji se je sicer z leti razvila mreža različnih virov pomoči, izpostavljajo na inštitutu. Na spletni strani ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je dostopna knjižica Kam in kako po pomoč v duševni stiski, ki vsebuje sistematičen pregled oblik pomoči, ki jih posameznik lahko dobi v primeru duševne stiske.
Kot še navajajo na inštitutu, se v primeru duševne stiske posameznik lahko obrne na svojega osebnega zdravnika oziroma psihiatra, psihologa ali psihoterapevta, ki delajo v najbližjem zdravstvenem domu, psihiatrični kliniki ali zasebni oziroma koncesionarski praksi.
Letošnji svetovni dan duševnega zdravja, ki ga obeležujemo danes, se osredotoča na depresijo pod geslom Depresija: Svetovna kriza. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije bo depresija do leta 2020 na drugem mestu med vzroki bolezni, do leta 2030 pa največji dejavnik, ki prispeva k bremenu bolezni, navajajo na IVZ in dodajajo, da je depresija tudi eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za samomorilno vedenje.

 

Vir: STA, 10. 10. 2012